CVIČEK

Cviček je slovenski vinski posebnež. Namenjen je ljudem, ki vino izberejo dobrovoljno, odprtih misli in brez posebnih predsodkov. Pravi ljubitelj zna ceniti tudi »un petit vin«, kot preprostemu vinu pravijo Francozi.

To je vino za vsak dan, ki ne zahteva nobene posebne prilike ali priprave, je pa korektno. Za takšno vino uporablja francoski vinski besednjak izraz »loyal«, ki izhaja iz petnajstega stoletja.

Cviček ima razmeroma nizko vsebnost alkohola (8,5 do 10 %), zato je  absorpcija iz prebavne cevi odlična. Je več kot samo alkoholna pijača. Alkohol v cvičku je samo ena izmed tisočih, nekaterih še ne povsem raziskanih sestavin.

Slovenski enolog dr. Julij Nemanič pravi:
»Veliko je bilo napisanega in povedanega o zdravilnosti cvička. Praviloma je suho vino, brez ostanka nepovretega sladkorja, z nizko alkoholno stopnjo in s prijetno, svežo kislino. V zmernih količinah ga zato lahko priporočajo diabetikom. Kot vsa rdeča vina vsebuje določeno količino flavonoidnih snovi (proantocianidolov), ki jim tudi zdravstvo priznava ugoden vpliv na zdravje in preprečevanje kardiovaskularnih bolezni. Zato je cviček kot nalašč za današnje obdobje civilizacijske naglice in želje po zmerni in zdravi prehrani. Skratka, to preprosto, simpatično rdeče vino je lahko vsakdanja pijača sodobnega človeka.«

Označuje torej vino, kije takšno, kot se deklarira: brez izrazite odličnosti, pa tudi brez prikritih napak.

Obrok brez cvička je kot dan brez sonca.

Cviček predvsem gastronomsko obogati obrok hrane. Skupaj z zdravim načinom življenja, pa tudi ščiti človeka pred raznimi boleznimi.

TRSNI IZBOR VINSKIH SORT, KI SO ZASTOPANE V CVIČKU
Je vino, ki vsebuje 70 % vina rdečih ter 30 % belih vinskih sort. Za pridelavo Cvička PTP je dovoljena le uporaba rdečih vinskih sort, kot sta žametna črnina in modra frankinja, in belih vinskih sort, ki so: kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, žlahtnina (bela in rdeča) in štajerska belina (ranfol).

Od rdečih sort daje cvičku glavno podlago žametovka, od belih pa kraljevina. V nekoliko manjši meri (skupno do 30 %) se v sestavo cvička vključujejo še modra frankinja, laški rizling, rumeni plaveč, zeleni silvanec, žlahtnina in štajerska belina.

ŽAMETNA ČRNINA

Sinonimi: žametna črnina, žametasta črnina, modra kavčina idr. Tuji nazivi: kavčina črna, Kolner blauer.

Spada v ekološko skupino sort črnomorskega bazena – Proles pontica Negr. Po Turkoviču izvira iz naših krajev. Najverjetneje je, da je to naša stara udomačena sorta. Najbolj je razširjena v Sloveniji, in sicer v posavskem vinorodnem rajonu, tu pa tam tudi v podravskem. Najstarejši trs žametovke raste na mariborskem Lentu. Njegova starost se ceni na več kot 400 let. Gojijo jo tudi v severozahodni Hrvaški, v manjši meri pa tudi v Nemčiji in Avstriji. V zadnjem času jo širijo tudi na Kosovo. Žametna črnina je zelo pozna sorta.

Teža grozda je 250 do 400 g in več. Tako težko grozdje daje redko katera sorta našega sortimenta.

Žametna črnina daje navadno, svetlordeče vino čiste barve, ki je primerno za mešanje (kupažiranje) z drugimi sortami in pridelavo zelo cenjenih zvrsti vin, kot so: dolenjski cviček, goijanska črnina, metliška črnina, bizeljsko rdeče. Žametovka je nosilec značaja navedenih vinskih zvrsti zaradi svoje barve in kisline ter zelo prijetne primarne arome (po malinah).

Seveda pa to značilno barvo daje samo v ugodnih vremenskih razmerah v jeseni. Samostojno se na trgu pojavi le redko. V uradnem sortimentu za Slovenijo je predvidena kot priporočena sorta v bizeljsko – sremiškem, dolenjskem in belokranjskem vinorodnem okolišu posavskega rajona ter kot dovoljena sorta v mariborskem okolišu in v okolišu Slovenskih goric ter v šmarsko-virštanjskem okolišu posavskega vinorodnega rajona.

MODRA FRANKINJA

Modra frankinja je rdeča sorta vinske trte. Sinonimi so Moravka, Frankinja črna, Blaufrankische. Spada v skupino črnomorskega bazena. Pri nas uspeva zlasti v Posavju.

Močna, temno rdečkasta, srednje dolgi internodiji. Skorja je črtkasta.
Vršiček. Rdečkast in svetlo zelen. List je velik, okroglast, malo narezan. Temno zelene barve, jeseni pordeči. Listni pecelj je srednje dolg, zelen z vijoličastimi odtenki.

Modra frankinja je vinska sorta, najdemo jo predvsem v zvrsteh. Občasno se pojavlja tudi kot samostojna sorta. Trta raste tudi v Podravju, vendar manj kot v Posavju.

Grozd je srednje velik, valjaste oblike in precej zbit. Je tudi rahlo razvejan. Grozdni pecelj je kratek in debel. Jagoda je temno modra, srednje velika, okrogla, s precej oprha. Jagodna kožica je debela. Dozorevanje – srednje pozno.
Rodnost. Obilna in tudi bujna sorta. Srednje odporna proti pozebi in glivičnim boleznim. Ima raje južne lege, manj vlažna tla.

Vinska sorta, najdemo jo predvsem v zvrsteh. Občasno se pojavlja tudi kot samostojna sorta. Trta raste tudi v Podravju, vendar manj kot v Posavju.

DOLENJSKO BELO

 

BELA SORTNA VINA

 

BELA SORTNA POLSUHA VINA

 

BELA ZVRST